Design philosophy and paradigm discussions
Prikaži vse oznake
V moji soseski je ulica, kjer so tri razlicna komunalna podjetja v istem mesecu izkopala isti kos plocnika. Najprej vodovodno podjetje. Nato plinsko. Nato ponudnik interneta. Vsako je zarezalo v tla, polozilo svoje cevi in zasulo nazaj. Nobeno se ni pogovarjalo z drugim. Nobeno ni delilo jarka.
Tako gradimo programsko opremo.
Isto aplikacijo sem zgradil vsaj dvanajstkrat. Razlicna podjetja, razlicne panoge, razlicni logotipi na prijavnem zaslonu, pod povrsjem pa isti vzorci, znova in znova. Upravljanje uporabnikov. CRUD obrazci. Podatkovne tabele. Dashboards. State management. Iste arhitekturne odlocitve, isti boilerplate, iste napake na istih mestih.
Na neki tocki sem se ustavil in se vprasal: zakaj to se vedno pocnemo?
Predstavljajte si, da bi lahko sedli, natancno opisali, kaj zelite, da aplikacija pocne — v preprostem jeziku — in se preprosto... zgradi sama. Ne grob prototip. Ne demonstracija, ki se sesuje ob prvem dotiku. Prava, za produkcijo pripravljena aplikacija, ki deluje od prvega dne.
To zveni kot znanstvena fantastika. Ampak ni.
IKEA je revolucionizirala pohištvo tako, da je postala sestavljiva, flat-pack in prijazna za montažo. Kaj če bi programska oprema delovala enako?